Dr. Rado Pišot poudarja, da gibalno učenje vpliva na celostni razvoj predšolskega otroka. Žal pa je gibalna aktivnost v sodobnem in razvitem svetu izgubila svojo pomembno vlogo – ki je veliko več kot sredstvo za premikanje (sredstvo za komunikacijo, izraznost, identifikacijo, socializacijo, integracijo, … ). Napredki v modernih tehnologijah so življenje »olajšali« gibanja in nas odtujili od različnih socialnih dejavnosti. Današnji način življenja tako postaja vse bolj sedeč in to že zgodaj v otroštvu.
Ulica, kjer so otroci izpostavljeni osnovnim gibalnim izkušnjam, je postala nadstandard!
Dejstvo, da so gibalne kompetence (gibalne sposobnosti + gibalna znanja) eden od najpomembnejših dejavnikov spoznavanja samega sebe in interakcije z okoljem pa tudi skladnega razvoja in ohranjanja zdravja, je bilo že večkrat dokazano. Razvoj na gibalnem področju zagotavlja otroku, da preko različnih izkušenj razvije gibalne kompetence, ki pomembno vplivajo tudi na vsa druga razvojna področja in jih običajno sam v otroštvu visoko vrednoti.
Ugotovljeno je, da je gibalni razvoj zelo pomemben za razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti. Gibalna dejavnost aktivira miselne funkcije, zato so za otroka v razvoju zelo pomembne gibalne in druge problemske izkušnje, ki imajo še posebej v prvih šestih letih življenja neprecenljivo vrednost. Gibanje je že samo po sebi miselni izziv, saj mora vsako živo bitje temu področju razvoja nameniti veliko pozornosti, kajti ni samo po sebi umevno, da znamo hoditi, se premikati, teči, se vrteti, kotaliti, skakati. Za vse to moramo vložiti veliko volje in truda, da to obvladamo. Otrok svoje dojemanje in doživljanje sveta povezuje z informacijami, ki izvirajo iz njegovega telesa, iz zaznavanja okolja, iz izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi ter z gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah.
Katarina Leben (vsebina iz posveta in zbornika – »Miselni izzivi v vrtcu«)