SMUČANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
1. Začetki smučanja
Starostno določiti, kdaj začeti smučati, je predvsem zaradi različnih otrokovih sposobnosti in značilnostih zelo težko, saj vsak otrok zase predstavlja svojo posebnost. V povprečju velja, da lahko začnemo otroka učiti smučati med tretjim in četrtim letom starosti. Če pa želimo, da bo usvajanje določenih znanj na snegu potekalo veliko hitreje kot bi sicer, lahko ogromno storimo že prej. Motorično sposobnejši in učinkovitejši otroci bodo tudi pri zimskih aktivnostih hitreje napredovali.
Temeljno vodilo pri delu z najmlajšimi je, da jih učimo gibanja na snegu in ne tehnike. Ko ta znanja usvoji, lahko smiselno nadaljujemo z nadgradnjo (Videmšek in Pišot, 2007).
Pametno je, da otroku pred odhodom na sneg omogočimo izvajanje določenih aktivnosti (vaje koordinacije gibanja, moči, prilagoditev na podaljšano stopalo, poligoni slaloma, prilagoditev na drsenje ter na sneg in mraz), da bo na kasnejše obremenitve veliko bolj pripravljen in zanje bolj dojemljiv. Že usvojeni gibalni programi mu bodo omogočili veliko hitrejši, predvsem pa prijaznejši napredek kot sicer (Pišot in Videmšek, 2004).
2. Pomen športnih aktivnosti na snegu
V Sloveniji je smučanje eno izmed najbolj priljubljenih športno-rekreativnih dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle. Ta šport ima nedvomno izreden pomen za otrokov celostni razvoj. Z gibanjem na svežem zraku izdatno pripomoremo k ohranjanju in krepitvi njegovega zdravja in k bujenju njegove ljubezni do narave. Zato so vse aktivnosti v naravi v zimskem času prijetna in koristna popestritev. To je način, kako otroci z radostjo, veseljem in sproščenostjo na nevsiljiv način vzljubijo novo vrsto gibanja in se prilagodijo na nove življenjske razmere (Makuc idr., 2011).
Poleg številnih drugih radosti, ki jih otrok doživlja in spoznava na snegu, usvoji tudi specifičen način gibanja, ki predstavlja pomemben doprinos k njegovi motorični učinkovitosti. Otrokom organizirajmo zanimivo, sproščeno in zabavno aktivnost tudi zunaj, na snegu in na svežem zraku. Igra, ki otroku pričara poseben svet, v katerem se bo zabaval, je primarna vsebina in sredstvo, s katerim pristopimo k smučarskemu opismenjevanju otrok. Seveda morajo biti otroci za tako aktivnost primerno telesno pripravljeni ter opremljeni. Da je igra v vetru, snegu in mrazu neprijetna in otroka ne pritegne, je običajno zmotno mišljenje, ki se rodi v odraslem človeku. Otrok bo z veseljem izrabil priložnost za aktivnost, le ponuditi mu jo je treba in jo primerno organizirati (Pišot in Videmšek, 2004).
3. Smučarska oprema – primerna za otroke
SMUČI:
Otroku izberimo smuči, ki mu segajo do brade oz. do nosu. Za popolne smučarske začetnike naj bodo krajše; za otroke, ki osnovno vijuganje že dobro obvladajo pa izberite daljše smuči.
VARNOSTNE VEZI:
Vezi naj bodo nastavljive glede na otrokovo težo in znanje.
SMUČARSKE PALICE:
Sodobna šola smučanja svetuje naj začetniki prvo smučarsko znanje usvajajo brez uporabe smučarskih palic. Ko enkrat usvojijo določen nivo znanja, naj dodajo palice. Višino palic izberemo tako, da palico obrnemo in postavimo na ročaj. Otrok naj palico prime nad krpljo (plastičnim krogcem) in ko je komolec v kotu 90 stopinj, je višina primerna. Smučarske palice so lahko tudi krajše, nikakor pa ne predolge.
SMUČARSKI ČEVLJI:
Smučarski čevlji naj bodo za začetnike mehkejši, saj jim dajejo občutek udobja. Otrok naj čevelj pomeri tako, da obuje le vložek, ki ga odstranimo iz smučarskega čevlja. Velik naj bo toliko, kot je veliko otroško stopalo plus en prst. Priporočeno je, da otrok vstopa v čevelj z enim parom nogavic. Otroke zebe v noge predvsem zaradi pretrdih ali premajhnih čevljev.
SMUČARSKA ČELADA:
Smučarska čelada je po zakonu o varnosti na smučiščih za otroke do 14. leta obvezna. Ker gre za najpomembnejši varnostni del opreme, je ključnega pomena, da izberemo pravo. Čelada se mora tesno prilegati glavi in ne sme biti preohlapna, saj le tako lahko zagotovi čim večjo varnost. Velikost čelade spreminjamo s posebnim nastavkom, ki regulira velikost obsega čelade. Čelade namenjene drugemu športu (kolesarska, hokejska) niso primerne.
SMUČARSKA OČALA:
Ker otroci v začetni fazi učenja smučarskih zavojev še ne dosegajo visokih hitrosti, se smučarskim očalom na začetku izogibajmo. Otrokom učenje predstavlja določen napor, zato se potijo, očala pa se jim s tem rosijo in jih radi pomaknejo na vrh čelade, to pa ob uporabi vlečnic in didaktičnih pripomočkov lahko predstavlja nevarnost. Ko otrok smučanje že nekoliko bolje obvlada, so smučarska očala dobrodošla.
SMUČARSKA OBLEKA:
Obvezno mora biti dovolj velika, nepremočljiva in topla. Priporočljivo je, da sta zgornji in spodnji del ločena.
SMUČARSKE ROKAVICE:
Rokavice naj bodo tople in nepremočljive. Manj primerne so volnene, ker se hitro zmočijo.
Katarina Leben (prirejeno iz različnih spletnih strani in obogateno s praktičnimi izkušnjami)